Nemiren korak ožema premočeno listje. Mreža z znojem prepojenih najlonskih niti odbija vlažen hlad. Srce pomirjeno razbija v divjem hipnotičnem ritmu. Top, top, top, …
Skok preko žuborečega potočka. Top, tap, top, top, …
Marija Vera spet zvesto čaka na koncu serpentinaste gozdne poti. Dotik z roko in razumevajoč pogled. Top, top, top, …
Priklon Soncu na podstavku sredi erodiranega kraterja. Mišice se silovito zategnejo in hrustanec zaječi. Top, top, top, …
Vonj po zeleni hostiji napne nozdrvi. Top, top, top, …
Mir in tišina. Šelestenje hostije. Po telesu se splazi senca mogočnega bukovega boga. Antena, ki oglašuje osmišljanje navidezno nesmiselnega bivanja. Ah, končno spet upanje, končno spet strah, končno spet doma. Top, top, top, …
